O shemi Integrirana pridelava

Integrirana pridelava je naravi prijaznejši način pridelave od konvencionalnega kmetijstva in ima najdaljšo zgodovino certificiranja s Republiki Sloveniji. Z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, se pridelujejo kakovostni kmetijski pridelki. Tehnologija pridelave, postopki kontrole in način označevanja so določeni v pravilnikih o integrirani pridelavi in tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Cilji integrirane pridelave:

  • uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
  • prednost naravnih ukrepov pred fitofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se skuša doseči enak gospodarski učinek,
  • pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO),
  • nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS),
  • pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
  • gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
  • pred gnojenjem redno izvajanje analiz,
  • kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar omogoča sledenje v prometu in obenem daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti

Certificirani pridelovalci so nadzorovani z vsakoletnimi rednimi in ponovnimi nenapovedanimi kontrolami s strani neodvisnih akreditiranih certifikacijskih organov. Pri deležu pridelovalcev se vsakoletno z laboratorijskimi analizami preverjajo vsebnosti aktivnih snovi FFS.

V Sloveniji se izvaja certificiranje integrirane pridelave poljščin, sadja, grozdja in  zelenjave. 

Kontakt

Marina Koren Dvoršak

Vodja certifikacijske enote neakreditiranih shem certificiranja in sheme
Zaščiteni kmetijski pridelki in živila (ZKPŽ)

David Šket

Koordinator certifikacijske enote neakreditiranih shem certificiranja