O shemi Integrirana pridelava

Integrirana pridelava je naravi prijaznejši način pridelave od konvencionalnega kmetijstva in ima najdaljšo zgodovino certificiranja s Republiki Sloveniji. Z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, se pridelujejo kakovostni kmetijski pridelki. Tehnologija pridelave, postopki kontrole in način označevanja so določeni v pravilnikih o integrirani pridelavi in tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Cilji integrirane pridelave:

• uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
• prednost naravnih ukrepov pred fitofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se skuša doseči enak gospodarski učinek,
• pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO),
• nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS),
• pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
• gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
• pred gnojenjem redno izvajanje analiz,
• kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar omogoča sledenje v prometu in obenem daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti

Certificirani pridelovalci so nadzorovani z vsakoletnimi rednimi in ponovnimi nenapovedanimi kontrolami s strani neodvisnih akreditiranih certifikacijskih organov. Pri deležu pridelovalcev se vsakoletno z laboratorijskimi analizami preverjajo vsebnosti aktivnih snovi FFS. V novem strateškem načrtu PRP 2023 - 2027 so Integrirana pridelava oz. kmetijski ukrepi, ponovno podprti z neposrednimi plačili. Več o strateškem načrtu si lahko preberete v priponki.

V Sloveniji se izvaja certificiranje integrirane pridelave poljščin s hmeljem, sadja, grozdja in  zelenjave.