Integrirana pridelava

Integrirana pridelava je naravi prijaznejši način pridelave od konvencionalnega, kjer se z rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov, pristojnega inšpektorata in natančno določenimi pravili kmetuje na način, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi z namenom pridelave kakovostne in zdrave hrane. Bistveni cilji integrirane pridelave so:

uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi ukrepi, pri čemer se doseže enak gospodarski učinek,
pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev,
pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
gnojenje in dognojevanje se izvaja na osnovi analiz in nitratnih testov; z namenom preprečevanje prehoda nitratov v podtalnico ter kopičenja nitratov v rastlinah,
kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,
pridelava zdravstveno neoporečne - varne in kakovostne hrane.

V Sloveniji se izvaja shema integrirane pridelave za področje poljščin (IPP), sadja (IPS), grozdja (IPG) in zelenjave (IPZ).

Tehnologija pridelave, postopki kontrole in način označevanja so določeni z zakonodajo:

pravilniki o integrirani pridelavi in
tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS

Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH).

SEZNAM FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ZA VARSTVO HMELJA V LETU 2012

Sobota, 21 Julij 2012 10:30

Škropilni program je izdelan na podlagi seznama registriranih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji (stanje na dan, 10. julij 2012) in Nemčiji (stanje na dan, 6. junij 2012) in Dovoljenjem MKO za nujen primere z dne 10. julij 2012 ter mejnih vrednosti ostankov FFS na hmelju določenih v EU, ZDA in na Japonskem, upoštevane pa so tudi zahteve večjih slovenskih kupcev hmelja (preglednica 1). Opozorili bi vas radi, da se svojim kupcem hmelja pogovorite o omejitvah in uporabi določenih FFS, tu mislimo predvsem na uporabo BAKROVIH PRIPRAVKOV. Pri nanašanju FFS dosledno upoštevajte varnostne pasove od voda 1. in 2. reda. Za posamezna FFS, ki imajo večji varnostni pas kot 20 m, lahko varnostno razdaljo ustrezno zmanjšate in sicer ob uporabi šob Agrotop TD za zmanjševanje zanašanja drifta, ob uporabi enostranske zračne zapore ventilatorja ter upoštevanju klimatskih razmer v času škropljenja, kakor tudi pravilnih tehnik nanašanja ob robovih parcel.....

Preberite več v Škropilnem programu hmelja za leto 2012 z dne 10.7.2012

Obvestila IP za leto 2012