Integrirana pridelava

Integrirana pridelava je naravi prijaznejši način pridelave od konvencionalnega, kjer se z rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov, pristojnega inšpektorata in natančno določenimi pravili kmetuje na način, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi z namenom pridelave kakovostne in zdrave hrane. Bistveni cilji integrirane pridelave so:

uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi ukrepi, pri čemer se doseže enak gospodarski učinek,
pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev,
pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
gnojenje in dognojevanje se izvaja na osnovi analiz in nitratnih testov; z namenom preprečevanje prehoda nitratov v podtalnico ter kopičenja nitratov v rastlinah,
kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,
pridelava zdravstveno neoporečne - varne in kakovostne hrane.

V Sloveniji se izvaja shema integrirane pridelave za področje poljščin (IPP), sadja (IPS), grozdja (IPG) in zelenjave (IPZ).

Tehnologija pridelave, postopki kontrole in način označevanja so določeni z zakonodajo:

pravilniki o integrirani pridelavi in
tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS

Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH).

Obvestilo IP 2-2010

Torek, 22 Junij 2010 13:17
Obvestilo IP 2-2010 Odločba Mospilan Odločba izjemno dovoljenje Admiral Piretroidi KGZS dovoljenje Teldor SC 50 razširitve