Kot eden osnovnih stebrov proizvodnje živil, ki so proizvedena brez genske tehnologije, so zagotovo mešalnice krmil. Te s podeljenim certifikatom, ki so ga pridobile tekom postopka certificiranja, zagotavljajo, da so njihova krmila ustrezna za proizvodnjo živil Standard »Pridelano/proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov«.

V postopku kontrole so pozornost posveča:

  • poreklu, transportu, prevzemu in skladiščenju osnovnih surovin,
  • proizvodnemu procesu,
  • označevanju,
  • skladiščenju,
  • transportu do končnega porabnika

Vsa certificirana krmila so označena na sledeč način: »Primerno za proizvodnjo živil brez GSO«, Kontrolira IKC UM. Proizvajalci certificiranih krmil se uvrstijo tudi na seznam certificiranih krmil, ki je v pomoč certificiranih proizvajalcem živil.

V postopku certificiranja se posveča pozornost tudi trgovcem in distributerjem certificiranih krmil in soje. V tem procesu največkrat nastopajo kmetijske zadruge, ki dobavljajo kmetijskim gospodarstvom in obratom certificirana krmila.

V postopku kontrole so pozornost posveča:

  • poreklu, transportu, prevzemu in skladiščenju soje in krmil,
  • transportu do končnega porabnika.

Živilsko – predelovalni obrati lahko nastopajo v postopku certificiranja samostojno ali kot obrat z večjim številom dobaviteljev osnovnih surovin (npr. mleka, jajc). Kadar ima tak živilsko predelovalni obrat pogodbene dobavitelje, so postopke kontrole izvede pri vsakem od njih. Nadaljnji kontrolni pregledi se izvajajo glede na prepoznano stopnjo tveganja pri posameznem dobavitelju. Ločimo 4 stopnje tveganja (0-3), pri čemer 0 pomeni, da pri podizvajalcu ni tveganja, 3 pa, da certifikacija ni možna.

V postopku kontrole so pozornost posveča:

  • poreklu, transportu, prevzemu in skladiščenju osnovnih surovin,
  • proizvodnemu procesu,
  • označevanju in pakiranju.

Pri podizvajalcih (rejcih) se v postopku kontrole preveri poreklo krme in krmil ter njihovo skladiščenje, pregledajo se deklaracije krmil in deklaracije semenskega materiala (v kolikor rejec prideluje krmo sam), ter stalež in vrsta živali. Pregledajo se tudi evidence dokupa krmil. Uspešno zaključen postopek certificiranja je pogoj, da se podizvajalec potrdi kot ustrezen dobavitelj nosilca certifikata.

V samem proizvodnem postopku živil je velika pozornost namenjena tudi dodatkom kot so arome, barvila, različne kulture in encimi, sadne baze, konzervansi, vitamini itd. Tako kot za osnovne surovine, tudi za vse dodatke v proizvodnji živil velja, da ne smejo biti GSO, niti biti proizvedeni iz ali s pomočjo GSO.

Kmetijska gospodarstva se odločajo za postopek certificiranja, kadar želijo svojim kupcem ponuditi živila z dodano vrednostjo. Prodaja največkrat poteka direktno iz kmetije, pa tudi preko mlekomatov in drugih načinov prodaje. Certificiranje je zanimivo tudi kmetijam, ki z živili oskrbujejo javne ustanove in so na ta način konkurenčnejše napram drugim ponudnikom.

V postopku certificiranja na KMG se v preveri poreklo krme in krmil ter njihovo skladiščenje, pregledajo se deklaracije krmil in deklaracije semenskega materiala (v kolikor rejec prideluje krmo sam), ter stalež in vrsta živali. Pregledajo se tudi evidence dokupa krmil. Kadar iz osnovnih certificiranih surovin izvajalec izdeluje tudi druga živila (npr. mlečni, mesni izdelki), se preverijo tudi dodatki kot so arome, barvila, različne kulture in encimi, sadne baze, konzervansi, vitamini itd. Tako kot za osnovne surovine, tudi za vse dodatke v proizvodnji živil velja, da ne smejo biti GSO, niti biti proizvedeni iz ali s pomočjo GSO.

V postopku kontrole so pozornost posveča:

  • poreklu, transportu, prevzemu in skladiščenju krme in krmil,
  • proizvodnemu procesu,
  •  poreklu, prevzemu in skladiščenju osnovnih surovin in dodatkov,
  • označevanju in pakiranju.